Kokosovo olje - Popolnost brez napake
Že sam pogled na kozarec z napisom kokosovo olje je nekoliko zmeden. Pričakovali bi, da gre za tekočino, vendar je kokosovo olje pri sobni temperaturi v trdnem stanju, in le pri temperaturah nad 25°C postane tekoče in prozorno. Razlog za to je, da v kokosovem olju prevladujejo nasičene maščobe. Kljub visoki vsebnosti nasičenih maščob, kokosovo olje nima negativnega slovesa, nasprotno, velja za živilo, ki ugodno vpliva na holesterol. Razlog je, da vse nasičene maščobe niso nezdrave. Delijo se na tri podskupine: kratkoverižne, srednjeverižne in dolgoverižne maščobne kisline. V kokosovem olju prevladuje lavrinska kislina, ki je srednjeverižna maščobna kislina in se je izkazalo, da povečuje HDL holesterol, t.i. "dobri" holesterol, kar ima najugodnejši učinek na celotni holesterol v primerjavi z ostalimi nasičenimi in nenasičenimi maščobami.
Lavrinska kislina se lahko prebavi in ne shranjuje v telesu, temveč se pretvori v energijo in tako deluje kot enostaven ogljikov hidrat z izjemo, da ne dviguje insulina. To je razlog, zakaj se kokosovo olje pogosto uporablja pri ljudeh z prebavnimi motnjami, diabetiki in športniki.
Lavrinska kislina kaže antimikrobne lastnosti (antivirusno in antibakterijsko delovanje) ter ima ugoden učinek na spodbujanje metabolizma, ker povečuje aktivnost ščitnice.
Zaradi stabilnosti pri visokih temperaturah se kokosovo olje v kulinariki uporablja za cvrtje, zaradi značilne in mile arome se dobro ujema tudi z različnimi sladicami. Kljub temu je treba paziti, da gre kljub vsemu za maščobo, zato dnevni vnos ne bi smel biti večji od 2 žlici.
Kokosovo olje se že dolgo uporablja tudi v kozmetiki, ker se dobro vpije in odlično ščiti kožo, poleg tega ima tudi antimikrobno delovanje, kar kozmetični izdelek naredi stabilnejšim.
