Nutritivne prednosti organske moke

Moke so izdelki, pridobljeni z mletjem žit, vendar se tudi različne stročnice, semena in oreščki lahko predelujejo v moko. Najpogosteje se konzumirajo moke pšenice, rži ali koruze, vendar se tudi žita kot so proso, ajda, riž ali oves vse bolj meljejo v moko.

Žita so sestavljena iz več osnovnih delov, notranji del t.i. endosperm vsebuje škrob in beljakovine, ovoj vsebuje vitamine, minerale in vlaknine ter kalčke, ki vsebuje maščobe, esencialne maščobne kisline, aminokisline in vitamine. V beli pšenični moki so ovoj in kalčki odstranjeni in s tem tudi dragocene hranilne snovi, zato se priporoča, da se pri pripravi jedi uporabljajo moke iz celih zrn žit.

Take moke kot so pšenična, ječmenova, ržena, pirova vsebujejo gluten, beljakovino, ki testu daje elastičnost in rahel videz končnega izdelka. Na žalost je gluten tudi alergen, ki pri nekaterih ljudeh povzroča alergijsko reakcijo (rdečica, srbenje, otekanje ustnic, rinitis) ali preobčutljivost na gluten ali v najhujšem primeru celiakijo (manifestira se z poškodovano črevesno sluznico ter pomanjkanjem hranilnih snovi, drisko, izgubo telesne teže…)

Proso, ajda, amarant, riž naravno ne vsebujejo glutena in se vse bolj meljejo v moke. Te moke se pridobivajo iz celih zrn in predstavljajo dober vir vlaknin, vitaminov B kompleksa, mineralov železa, kalcija, magnezija, cinka in bakra, beljakovin in esencialnih maščobnih kislin.

Vsaka od teh vrst moke ima svojo značilno aromo in barvo.

Prosojna moka ima sladek okus in toplo rumeno barvo - v kombinaciji s suhim sadjem se uporablja za pripravo različnih kakovostnih sladic, uporablja se tudi kot dodatek jedem. Zaradi svojega sladkega okusa je prosena moka primerna za pudinge, kaše, pireje in solate ter različne vrste kolačev brez jajc.

Ajdova moka ima temnejšo barvo in močnejši okus, riževa moka ima nevtralen okus in je lahko prebavljiva. Amarantova moka je odličen vir kakovostnih beljakovin, saj vsebuje vse esencialne aminokisline, zato je posebej zanimiva za športnike in vegetarijance. Kokosova moka predstavlja alternativo žitnim mokam, saj vsebuje precej manj ogljikovih hidratov, več beljakovin in vlaknin in je primerna za prehrano z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov.

Kokosova moka vsebuje srednjeverižne maščobne kisline, ki se lahko prebavljajo, hitro se pretvarjajo v energijo in dobro vplivajo na povečanje HDL t.i. "dobrega" holesterola. Pridobiva se iz suhega kokosovega mesa, ki ostane po proizvodnji kokosovega mleka. Kokosova moka se uporablja za pripravo tort, kruha, peciva, pudingov, palačink, lahko se doda jogurtu ali shakeu, ter v juhe in omake. Moka ima značilen nežen okus in vonj po kokosu.

Lanena moka je še ena vrsta moke, ki se pridobiva z mletjem lanenih semen. Ta moka je bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, vlakninami in beljakovinami in odlično dopolnjuje hranilno vrednost pripravljenega obroka. Uporablja se za pripravo proteinskih napitkov ter se lahko doda v juhe, pite, peciva, jogurt, svež sir, žitarice, zmes za palačinke, pa tudi v različna druga testa za pekarske izdelke. Lanena moka je zato odličen dodatek tako slanim kot sladkim jedem.

Ovsena moka ima podoben okus kot pšenična moka, vendar je malo sladkejša, zato se šteje, da ima prijetnejši okus. Bogata je z magnezijem, selenom, cinkom in vitaminom E ter pozitivno vpliva na prebavo. Prav zaradi svoje lahke prebavljivosti in hranilnosti je ovsena moka ena izmed najbolj priljubljenih alternativ običajni moki. Uporablja se za kuhanje, pripravo, peko kruha, tort, muffinov, katerim daje vlago in poln okus ter pripravo popečkov in polpet.